Vrtec pri lovcih

Lovci LD Dobrova smo dobili obisk vrtca

Lovski tovariš iz LD Bučka na dolenjskem je iskal lovsko družino v bližini Ljubljane, ki bi bila pripravljena sprejeti obisk otrok iz vrtca v svojem lovišču. Ker bi bilo otroke iz Ljubljane malo daleč voziti na dolenjsko v gozd. Javili smo se prostovoljci iz naše lovske družine.

Najprej sem pobaral našega starešino ali naredimo to dobro gesto in popeljemo otroke na ogled. Ker se je strinjal in potrdil dejavnost, ki je pomembna tudi za ugled družine sem k sodelovanju povabil še nekatere druge naše lovce, Vita, Ivana, Aleša, seveda Milana in še Janija iz LD Brezovica.
Nismo pa se v nalogo podali kar vrat na nos, temveč smo se poprej dobili, usedli in dogovorili program, ki smo ga kanili prikazati otrokom starosti 4 in 5 let. Z Vitom sva predhodno pregledala vse predlagane lokacije in izbrala najprimernejšo.
Tako smo na dan obiska že kakšno uro poprej skupno prehodili celo načrtovano pot in na drevesa pripeli pripravljene fotografije divjadi nakar smo se skupno odpravili na mesto prihoda avtobusa z otroci.
Pozdravili smo se, nato pa je starešina Milan na kratko predstavil lovišče in še je kolona žuborečih otrok zavila na pot v gozd. Še poprej pa so za povodce poprijeli tri lovske pse, ki smo jih lovci pripeljali s seboj, da otrokom pokažemo naše zveste lovske pomočnike. Družbo nam je delal Janijev Kid, ter moja Zarja in Perun. Le Peruna, ki je malo večji je vodil Milan, Kid in Zarja pa sta ves čas navduševala otroke in vsi so ju želeli voditi.
Kolona je potovala od točke do točke in ugibala katere živalice so na fotografijah pripetih na drevesa. Kot spreten vodja in animator otrok se je izkazal Aleš, ki jim  je sproti razlagal ob visoki preži pa tudi razdelil čokoladice, ki jih je prinesel s seboj. Še prej pa so otroci iz te iste preže zaslišali nenavadne zvoke, ki jih je Vito vpihaval v lovski rog, nato pa kot tipičen lovec zlezel z nje v svoji zeleni opravi in s prelomljeno puško na rami.
Na ostalih točkah so določeno divjad predstavili še ostali lovci. Ivan je s seboj prinesel odpadla jelenja rogova, ki so ju otroci on njegovi razlagi z občudovanjem ogledovali in poslušali oglašanje jelena v ruku, ki ga je pričaral Vito skrit za grmom. Tudi divjega prašiča je oponašal na neki drugi točki, medtem ko je Jani zagrulil po jerebje in oponašal tudi fazana.
Kar prehitro je sprehod po gozdu minil in ustavili smo se na koncu poti, kjer so otroci iz nahrbtnikov izvlekli malico, mi pa smo se po Milanovem poslovilnem nagovoru od njih poslovili.
Nekateri od nas so sicer imeli obveznosti in so odbrzeli k njim, ostali pa smo se ustavili še na kavici, kjer smo predebatirali doživeto. Dorekli smo, da bi tako dejavnost morali opraviti vsako leto  in verjamem, da so sodelujoči to tudi pripravljeni udejaniti. Z istim vrtcem, lahko pa tudi s kakšnim drugim iz lokalnega področja. In verjamem, da bi se nam z veseljem pridružil še kakšen lovski tovariš iz naše družine.
Lepo, koristo in prijetno je bilo.
Hvala vsem sodelujočim, da ste podprli mojo idejo  in smo jo tako lepo udejanili.