OZ 2014 na pepelnico

Občni zbor LD Dobrova 2014

Pepelnična sreda 5. marca je bila primeren dan za ponovno letno srečanje vseh članov lovske družine. Žal se nikoli ne uspemo srečati polnoštevilčno, saj nekatere že mučijo bolezni, nekateri imajo opravičljive vzroke za izostanek, nekateri pa nam raje na skupščino pošljejo kakšno bolj ali manj slano pisanje. A kljub vsemu zadnja leta ta naša srečanja potekajo delovno, družabno in v dobrem duhu.

Resda je občni zbor delovni sestanek, ki ga zaključimo družabno, a to ne pomeni, da se prej resno ne posvetimo delu, ki ga je potrebno opraviti. Tako je ob napovedani uri starešina pozval k tišini v dvorani pr' Anžic na Topolu in odprl sejo. Po običaju smo izvolili delovno predsedstvo z njim na čelu in začeli z delom.

Najprej smo se z minuto tišine poklonili spominu na našega člana Doreta, ki je žal le dobro desetletje užival v čarih lovskega življenja in tovarištva, ter nas prerano zapustil. Če obstajajo večna lovišča, nas bo tam zagotovo počakal na kakšni klopci in s svojo FN ob strani.

Že pred sejo sem slišal kar nekaj pohval iz ust naših lovcev, ki so bili zadovoljni, da smo vsi najsi bo po elektronski ali običajni pošti in preko objave na naši spletni strani dobili potrebno gradivo. Tako smo že bili vsi seznanjeni s poročili naših organov, katerih nismo več dolgočasno brali in poslušali, temveč le pozvali k pripombam, ki pa jih ni bilo. To točko dnevnega reda smo torej dokončali zelo hitro, zato nam je ostalo več časa za druge.

Med njimi je bila tudi pritožba enega od članov, ki se ni strinjal z izrekom disciplinske komisije zaradi očitane kršitve. Ker je to pri temu članu že običaj, tako kršitve kot pritožbe in grožnje z odvetnikom in sodiščem, se je med člani pojavilo razburjenje in zahteve po izključitvi. Normalno je, da ljudje v svoji sredini težko trpijo nekoga, ki si popolnoma drugače kot ostali razlaga red, ki naj bi veljal za vse. Normalno je tudi, da se med vsemi enakimi časten človek osebno pojavi in razloži svoj pogled na zadevo in vzroke za nasprotovanje sklepu komisije. Žal v tem primeru ni tako in le stežka so razsodnejši člani prepričali tiste bolj srborite, da se tako enostavno mimo točno določenih pravil ne sme ukrepati. Ob tem dogodku sem pomislil, da bi pravzaprav vsi člani društva morali poznati lastne interne akte in zakonodajo, ki zadeva naše delovanje. V tem primeru bi bilo manj možnosti, da bi prihajalo do napačnih odločitev in predlogov, ki so milo rečeni nesprejemljivi.

Ko smo to neprijetno točko odrinili na stran smo se lotili naslednjih prijetnejših. Tajnik Franci nam je prebral vlogo za sprejem v lovsko družino našega novega pripravnika, ki se je tudi sam osebno predstavil. Soglasno smo se odločili, da njegov sprejem potrdimo.

Določen del našega članstva pridno nabira lepa leta lovskega udejstvovanja, za kar jim pripada tudi priznanje za dolgoletno članstvo v lovski organizaciji. Videti je bilo, da marsikateri od njih tega ni pričakoval in da so bili vsi veseli te pozornosti starešine, ki jim je podelil plakete in lične značke divjega petelina. Med dobitniki so bili tudi štirje, ki osebno niso mogli biti prisotni in se jim bo priznanja izročilo ob prvi priliki.

Dobitniki letošnjih priznanj so:

Marjan TERBEŽNIK           priznanje za 60 let članstva
Stanislav KRANJC              priznanje za 50 let članstva
Janez RIHAR                       priznanje za 50 let članstva
Ludvik VELKAVRH           priznanje za 50 let članstva
Zvonimir TUŠAK                priznanje za 50 let članstva
Tone VELKAVRH               priznanje za 50 let članstva                     
Ivan SETNIKAR                  priznanje za 40 let članstva
Franc LESKOVŠEK             priznanje za 40 let članstva
Jože SETNIKAR                  priznanje za 40 let članstva
Vito  ŠULIGOJ                     priznanje za 40 let članstva   
Ivan FURLAN                      priznanje za 40 let članstva  
Edo RIHAR                          priznanje za 40 let članstva 

Ker bo drugo leto za naše društvo volilno leto smo izvolili še kandidacijsko komisijo, nje vodenje pa zaupali Albertu, ki je že prejšnji mandat vestno izpeljal zaupano nalogo.

Tako je prišel tudi čas, ko smo delo odrinili na kraj in se posvetili druženju in gostiji. Tisti edini stalni, ki vedno prihaja na zbor kasneje, ko je delo večinoma mimo, očitno le zaradi jedače in pijače, je tudi letos prispel dovolj zgodaj, da mu ni bilo treba lačen oditi domov.

Žlahtna kapljica in primerna večerja sta razvezala jezike in kar nekaj hudomušnosti se nam je napletlo ta večer. Tisti, ki smo si ga nedolžno privoščili, naj ne zameri, saj se bomo še dolgo z nasmeškom spominjali tega večera.

Pa hvala za sladico!